Krvni raki

V zadnjih 50 letih je bil dosežen velik napredek pri zdravljenju bolnikov s krvnim rakom. Na tem področju smo razvili napredne in tarčne terapije. Še naprej si prizadevamo, da bomo vodilni pri razvoju razumevanja in zdravljenja teh bolezni.

DISEMINIRANI PLAZMOCITOM

Diseminirani plazmocitom je eden najpogostejših krvnih rakov in je v svojem jedru zelo zapletena bolezen. Popolnoma smo predani zdravljenju te in tudi drugih oblik onkoloških obolenj. Zato si prizadevamo za razvoj različnih terapij, ki ne bodo samo vrhunske, ampak tudi prilagojene vsakemu posamezniku, ki bodo poleg dolge remisije bolezni in zmanjšane rezistence proti terapiji vplivale tudi na izboljšanje kvalitete življenja ljudi.  

Diseminirani plazmocitom (DP) je neozdravljiva oblika krvnega raka, ki se razvije v kostnem mozgu iz celic plazmatk¹. Spada med redke bolezni, saj je njena prevalenca manj kot 5 ljudi na 10 000 prebivalcev².

Kljub izboljšanju terapevtskih možnosti diseminirani plazmocitom še vedno ostaja neozdravljiva bolezen. Bolezen sčasoma razvije odpornost proti terapiji³ in tako približno 50 % novoodkritih bolnikov z DP še vedno ne doseže 5-letnega preživetja⁴. Prav zato v družbi Janssen vlagamo veliko naporov v spreminjanje paradigme te zelo kompleksne bolezni.

Naši cilji pri obvladovanju DP in izboljšanju možnosti za bolnike z DP so⁵:

• izboljšana učinkovitost zdravljenja
• zmanjšanje neželenih učinkov zdravil
• podaljšanje trajanja remisije bolezni
• izboljšanje kvalitete življenja bolnikov z DP

DISEMINIRANI PLAZMOCITOM V ŠTEVILKAH

V letu 2018 je bilo v Evropi diagnosticiranih 48 200 bolnikov z DP, več kot 30 800 bolnikov je umrlo⁶. Med letoma 1996 in 2016 se je na globalnem nivoju število na novo diagnosticiranih primerov DP povečalo za 126 %, pri čemer so bile številke najvišje v zahodni Evropi⁷.

DP je pogostejši pri moških kot pri ženskah⁸.

DP običajno prizadene ljudi, starejše od 65 let (8).

B-CELIČNE MALIGNOSTI

Celice tipa B so del belih krvnih celic (limfocitov), ki so celice imunskega sistema in imajo pomembno vlogo pri prebolevanju različnih okužb v telesu. Limfociti v telesu nastajajo po potrebi, ko je treba nadomestiti odmrle celične strukture. Pri B-celičnih krvnih rakih, kot s skupnim imenom imenujemo to skupino bolezni, limfociti ne delujejo pravilno in postanejo maligni. To pomeni, da nastajajo tudi takrat, ko jih telo ne potrebuje, in se nenadzorovano širijo¹.

Obstaja veliko različnih tipov B-celičnih malignosti. V družbi Janssen smo osredotočeni na 3 glavne skupine: kronično limfocitno levkemijo (KLL), Waldenströmovo makroglobulinemijo (WM) in limfom plaščnih celic (MCL).

KRONIČNA LIMFOCITNA LEVKEMIJA (KLL)

KLL je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih bolnikih. Splošno lahko rečemo, da je to počasi napredujoča oblika krvnega raka, pri katerem v kostnem mozgu nastaja preveliko število limfocitov. Bolniki v prvih dveh letih navadno nimajo nobenih znakov, sčasoma pa te celice napredujejo iz kostnega mozga v druge dele telesa, kot so bezgavke, jetra in vranica. Takrat se začnejo kazati tudi simptomi bolezni^{2, 3, 4}.

WALDENSTRÖMOVA MAKROGLOBULINEMIJA (WM)

WM je redka oblika ne-Hodgkinovega limfoma (NHL), ki prizadene dve obliki celic B: limfoplazmocitoidne celice  in plazmatke. Pri WM se v periferni krvi značilno pojavi protitelo imunoglobulin M (IgM), ki ga proizvajajo in izločajo maligne celice. V svojem jedru je to protein, ki ga proizvajajo rakave celice in mu zato pravimo kar monoklonalni protein (protein M). Kopičenje tega proteina v telesu vodi v pojav tipičnih znakov bolezni WM, kar vključuje povečano možnost za krvavitve, težave z vidom in splošne težave živčnega sistema⁵.

LIMFOM PLAŠČNIH CELIC (MCL)

MCL je običajno agresivna oblika ne-Hodgkinovega limfoma (NHL), ki se razvije iz abnormalnih limfocitov B. Ti se razvijejo v bezgavkah in se začnejo nabirati tam ter v drugih telesnih organih⁶. Pri tem lahko nastanejo tumorske tvorbe znotraj limfatičnega ali organskega sistema, v katerem se nabirajo⁷.